Le Corbusier je v svojem manifestu Proti novi arhitekturi (1923) žitne silose opisal kot
Le Corbusier je v svojem manifestu Proti novi arhitekturi (1923) žitne silose opisal kot "veličastne prve sadove nove dobe". V očeh modernistov je bil silos popolna ponazoritev funkcionalnega oblikovanja, ki je osvobojeno odvečnega okrasja. Po oceni Walterja Gropiusa je silos "v svoji monumentalni moči skoraj tako impresiven kot zgradbe Starega Egipta". Foto: Kunstsilo/Alan Williams Photography

Po osmih letih prenove je v slikovitem obalnem mestecu Kristiansand 11. maja naposled zaživel Kunstsilo, orjaški muzej, posvečen izključno nordijski umetnosti in osredinjen na en cilj: regijo postaviti na svetovni oder.

O tem, kako ambiciozen je projekt, pričajo že njegove izmerljive dimenzije: Kunstsilo je brez prave konkurence največji muzej na jugu Norveške. Njegova tri nadstropja se raztezajo na več kot 8300 kvadratnih metrih, med avtorji monumentalnega pročelja pa je tudi arhitekt Boris Bežan, sovodja slovensko-španskega biroja BAX (preostali avtorji so še Héctor Mendoza in Mara Partida iz biroja MendozaPartida ter Magnus Wägue in Maria Mestres iz biroja Mestres Wägue). Nekdaj popolnoma funkcionalni silos iz leta 1935, ki je nekoč lahko hranil 15 tisoč ton žita, so predelali v vitko, minimalistično muzejsko stavbo, ki s terase na vrhu ponuja panoramski razgled na mesto.

"Verjamemo v umetnost," je ob odprtju povedal predsednik uprave muzeja Stein Olav Henrichsen. "Radi bi bili del mednarodnega diskurza, radi bi dosegli, da bi bila nordijska umetnost bolj prisotna na svetovnem prizorišču." Ustanova bo pomagala osvetliti in predstaviti doslej manj znana nordijska umetniška gibanja 20. stoletja, arhivirali pa bodo tudi dela še živečih umetnikov, ki spadajo v njihovo zbirko.

Norveška je silos sicer razglasila za spomenik kulturne dediščine in ga zavarovala, potem pa ni bilo prave ideje, kaj z njim početi, dokler ni svojega projekta ponudil Nicolai Tangen. Foto: EPA
Norveška je silos sicer razglasila za spomenik kulturne dediščine in ga zavarovala, potem pa ni bilo prave ideje, kaj z njim početi, dokler ni svojega projekta ponudil Nicolai Tangen. Foto: EPA
Nicolai Tangen je v iskanju prostora za svojo zbirko naletel na
Nicolai Tangen je v iskanju prostora za svojo zbirko naletel na "neverjetno falično znamenitost" v domačem kraju, kot je sam označil silos. Foto: EPA

Darilo enega najbogatejših Norvežanov
V stavbi sta dom dobila tako Sørlandets Kunstmuseum (Muzej umetnosti južne Norveške) kot tudi "največja zasebna zbirka nordijske umetnosti na svetu". Tako namreč opisujejo Tangenovo zbirko, ki šteje približno 5500 umetnin, ki dokumentirajo razvoj nordijske umetnosti od prvih zametkov modernizma pred stotimi leti pa vse do 90. let prejšnjega stoletja. Lastnik zbirke je domačin Nicolai Tangen, prvi mož Norges Bank Investment Management (NBIM), veje norveške centralne banke, ki upravlja 1,6-bilijonsko norveško naftno premoženje.

57-letni Tangen, ki je pred svojo bleščečo kariero v finančnem svetu študiral (tudi) umetnostno zgodovino, že od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja sistematično zbira dela v različnih izraznih medijih, ki so jih ustvarili umetniki Norveške, Švedske, Finske, Danske in Islandije. Uvodno razstavo so v muzeju naslovili Strasti severa, na ogled pa je 600 eksponatov, vključno s številnimi deli moderne fotografije.

"Nordijska umetnost je bila v preteklosti premalo cenjena. Bila je premalo raziskana. Bila je premalo razstavljana. Praviloma je na razstavi predstavljen en sam umetnik, ne pa cela regija," je Tangen komentiral za spletno stran Artnet. "Muzeji načelno zbirajo umetnost iz svoje lastne države, ne obstaja pa zbirka vsenordijske umetnosti."

Leta 2015 je Tangen oznanil svoj namen, da bo svojo zbirko – njena vrednost je ocenjena na 46 milijonov dolarjev – podaril rodnemu Kristiansandu in jo razstavil v takrat še odsluženem silosu. Pet let pred tem je mestni svet odločil, da žitnega silosa, ki je nehal obratovati leta 2008, ne bodo rušili.

Kako bo muzej sprejela domača in mednarodna javnost, bo pokazal čas, je pa svoje navdušenje izrazilo že več zastopanih umetnikov s tega območja. Foto: Kunstsilo/Alan Williams Photography
Kako bo muzej sprejela domača in mednarodna javnost, bo pokazal čas, je pa svoje navdušenje izrazilo že več zastopanih umetnikov s tega območja. Foto: Kunstsilo/Alan Williams Photography
Kot ena najbogatejših držav na svetu bi Norveška morala vlagati več v umetnost, opozarjajo številni kulturniki – Kunstsilo je bil daleč največji projekt v zadnjem desetletju in pol. Foto: Kunstsilo/Alan Williams Photography
Kot ena najbogatejših držav na svetu bi Norveška morala vlagati več v umetnost, opozarjajo številni kulturniki – Kunstsilo je bil daleč največji projekt v zadnjem desetletju in pol. Foto: Kunstsilo/Alan Williams Photography

O zametkih ideje je povedal: "Nisem imel vizije. Ko si star 14 let, si ne rečeš ravno 'Joj, želim si, da bi tukaj imeli muzej', ker niti ne veš, kaj to lahko prinese tvojemu življenju. Ampak zdaj, ko sem veliko časa preživel v tujini, vidim, kaj vse je mogoče in kako lahko to obogati življenja. Zdaj lahko rečem, da si želim, da bi kaj takega obstajalo, ko sem bil še otrok."

Projekt je imel tudi nasprotnike
Leta 2016 je Tangen lastništvo svoje zbirke prenesel na Fundacijo AKO; istega leta so mestne oblasti odobrile 6 milijonov dolarjev za načrtovani arhitekturni projekt. Še leto pozneje je bil Reidar Fuglestad, direktor Muzeja umetnosti južne Norveške, imenovan tudi za direktorja Kunstsilosa. Leta 2018 je kulturna fundacija Cultiva, ki jo je ustanovil mestni svet, k proračunu pristavila še 12 milijonov dolarjev.

To zasebno-javno partnerstvo je bilo predmet številnih kritik, češ da se v muzej steka preveč davkoplačevalskega denarja (s peticijo proti muzeju so leta 2018 zbrali 1200 podpisov.) Henrichsen je zdaj na odprtju priznal, da je bil projekt "v času gradnje kontroverzen", še zdaj pa je mnenja, da je novi prostor "spremenil mesto".

"Po drugi svetovni vojni so se muzejske zbirke preveč osredinjale na francoske vplive," opozarja. "Ta muzej bo zapolnil vrzel v nordijski umetnostni zgodovini; nordijsko umetnost predstavlja kot enotno sceno in ponuja precej širši kontekst, kot je samo francoski vpliv. Zato je pomemben in upam, da si bodo turisti vzeli čas, da naredijo ovinek do nas."